TUDI PO SVOJI SMRTI LAHKO NEKOMU REŠIMO ŽIVLJENJE

Z darovanjem organa po smrti lahko drugemu človeku povrnemo zdravje ali celo ohranimo življenje. Ledvičnemu bolniku, ki se mora leta in leta vsakih nekaj dni odpraviti v bolnišnico in tam po nekaj ur preživeti ob dializnem aparatu, lahko povrnemo normalno življenje. Marsikateremu bolniku lahko povrnemo vid, srčnemu bolniku, pljučnemu bolniku ali bolniku z odpovedjo jeter, ki mu medicina ne more več pomagati drugače kot s presaditvijo organa, pa lahko rešimo življenje.

Zdravljenje s presajanjem organov in tkiv je že povsem običajna metoda zdravljenja najhujših bolezni. V Sloveniji so ledvico živega darovalca prvič presadili leta 1970, ledvico umrlega darovalca pa leta 1986. Leta 1989 so v Sloveniji prvič presadili kostni mozeg, 1990 srce, 1995 jetra in 2003 pljuča.
Opredelitev za darovanje organov in tkiv je najvišja oblika etične zavesti posameznika in najvišja oblika solidarnosti s sočlovekom. Z opredelitvijo za darovanje v času življenja lahko posameznik postane darovalec organov in tkiv po smrti.

Katere organe in tkiva presajamo v Sloveniji?

V Sloveniji presajamo srce, ledvico, jetra, pljuča in tkiva, kot so kostni mozeg, roženica, kosti, koža, sklepi, vezi, srčne zaklopke in žile.

Kdo lahko postane darovalec po svoji smrti?

Darovalec lahko postane vsakdo, ki ni nosilec bakterijske ali virusne okužbe in nima malignega obolenja, ki bi se lahko preneslo na prejemnika. Za darovanje organov in tkiv po svoji smrti se lahko odloči tudi mladoletna oseba po dopolnjenem 15. letu starosti, starostne omejitve navzgor pa ni. Darovalec ima vso moralno pravico, da svojo prvotno odločitev o posmrtnem darovanju organov tudi prekliče.

Ali je potreba po darovanju organov in tkiv velika?

Potrebe po organih in tkivih so tako v svetu kot pri nas velike. Število čakajočih na organ ali tkivo je povsod večje kot število pridobljenih organov oz. tkiv.

Kako in kdaj mrtvemu darovalcu odvzamejo organe?

Pri mrtvem darovalcu lahko dele telesa zdravniki odvzamejo šele takrat, ko je po vseh predpisih ugotovljena smrt. Sodobna medicina je možgansko smrt, t.j. dokončno odpoved delovanja celotnih možganov, sprejela kot smrt posameznika. Takšno odločitev so sprejele tudi vse velike veroizpovedi sodobnega sveta. Ker je za uspešno presaditev organov ključnega pomena njihova zadostna prekrvavljenost, je treba po smrti darovalca čim prej urediti vse pogoje za odvzem organov. Prav zato je tako pomembno, da se človek za darovanje svojih organov opredeli že za časa svojega življenja, saj je na ta način prihranjen dragoceni čas, ki bo drugemu človeku poklonil življenje.

Ali je starost omejitev za posmrtno darovanje organov in tkiv?

Zakon dovoljuje vpis opredelitve pri osebah, starejših od 15 let, starostne omejitve navzgor pa ni. Pri večini organov in tkiv gre predvsem za njihovo biološko ohranjenost, ne pa za starost darovalca.

Kaj moramo storiti, če se odločimo, da bomo po smrti darovali organe in tkiva?

Na enem od pooblaščenih mest - med njimi je tudi Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Šmarje pri Jelšah (telefonska številka (03) 818 65 80, 051/687-347, elektronski naslov: smarje.ozrk@ozrks.si) izpolnimo "Pristopno izjavo" v dvojniku. Pooblaščena oseba preveri identiteto in overi Pristopno izjavo. En izvod izjave priporočeno pošlje v Slovenija-transplant, drugi izvod vrne osebi, ki se je odločila za darovanje organov. V Slovenija-transplantu podatke o opredelitvi vpišejo v informacijski sistem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pisni izvod izjave arhivirajo. Podatek o opredelitvi za darovanje ostane neviden. Šele po smrti ga lahko odčita pooblaščeni zdravnik - transplantacijski koordinator s svojo posebno, t. im. "profesionalno kartico".

Naj bo človek človeku človek!