Krvodajalstvo

DARUJMO KRI ZA ŽIVLJENJE

Ste vedeli, da slovenske bolnišnice potrebujejo kri 500 krvodajalcev na dan, torej krepko čez 100 tisoč na leto. Ste vedeli, da pri hujši prometni poškodbi, hudi opeklini, presaditvi jeter ali pri zdravljenju poškodb večjih žil zdravniki porabijo 10 litrov krvi in več. Za en sam tak poseg mora kri darovati od 20 do 30 prostovoljcev. Zakaj ne bi bili med njimi tudi vi ?! Kajti kri je življenjska tekočina, darovanje krvi pa najbolj humano dejanje. Največ, kar lahko storimo za sočloveka, je, da mu damo kri. Če še niste darovali krvi in se počutite nelagodno, ker ne veste, kako poteka odvzem krvi, potem preberite naslednje vrstice. Namesto vas smo zastavili nekaj vprašanj in nanje tudi odgovorili. Spoznali boste, da postopek darovanja krvi ni pravzaprav nič posebnega.

KAKO POSTANEM KRVODAJALEC?

ZELO PREPROSTO! Pokličete na Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Šmarje pri Jelšah (818 65 80, 818 65 81 ali 051 687 347) in poveste, da bi radi postali darovalec krvi. Vpisali vas bomo na seznam krvodajalcev in vas obvestili, ko bo krvodajalska akcija v vašem kraju oz. kraju, ki je najbliže vašemu domu. Lahko pa se enostavno odpravite na krvodajalsko akcijo v vašem ali sosednjem kraju. Informacije o kraju in času krvodajalskih akcij v občinah Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah redno objavljajo lokalni mediji, našli pa jih boste tudi na plakatih in na spletni strani Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Šmarje pri Jelšah. Ko boste slišali, da je krvodajalska akcija v vašem kraju, se enostavno odpravite v stavbo, kjer je odvzem kri. Kri lahko darujete tudi na transfuziološkem centru bolnišnice Celje. Tam kri odvzemajo ob ponedeljkih, torkih in sredah od 7.30 do 10.30.

KER BOM KRI DAROVAL(A) PRVIČ, ME ZANIMA POSTOPEK DAROVANJA KRVI

Vsakega novega krvodajalca ob prihodu na odvzem krvi najprej povprašajo po osebnih podatkih. Te podatke vnese v računalnik in na karton krvodajalca, ki ga bo spremljal vse obdobje darovanja krvi.
Ob prihodu na odvzem krvi bodo iz vašega prsta odvzeli kapljico krvi, določili krvno skupino in količino krvnega barvila (hemoglobina). Količina hemoglobina je pomemben podatek za zdravnika, ki odloča o tem, ali smemo krvodajalcu odvzeti kri ali ne. Kri lahko dajejo le krvodajalci, ki imajo zadostno rezervo krvi oziroma hemoglobina. Zatem vam bo zdravnik izmeril krvni pritisk, poslušal delovanje srca in vas povprašal po zdravju ter boleznih, ki ste jih preboleli. Nekatere bolezni, kot na primer zlatenica, sifilis, malarija in aids, se lahko prenašajo tudi s krvjo. Najbolj varno je, da ljudem, ki so bili s takimi boleznimi okuženi ali pa so izpostavljeni možnosti okužbe, krvi ne odvzamejo, dokler ni povsem jasno, da ni nobene nevarnosti za prenos okužbe z njegovo krvjo. Na podlagi pregleda in izvida krvi vam bo zdravnik svetoval, ali lahko darujete kri ali ne. Če je odločitev negativna, vam bo povedal, zakaj trenutno na morete dati krvi in kdaj se lahko spet oglasite. Svetoval vam bo tudi glede zdravljenja morebiti odkrite bolezni.

IN KAKO POTEKA ODVZEM KRVI?

V sobi za odvzem krvi boste legli na posteljo. Pričakala vas bo medicinska sestra s sterilnim kompletom za odvzem krvi, ki ga bo uporabila le za vas. Očistila bo mesto odvzema krvi in uvedla iglo v žilo. Prosila vas bo, da s stiskanjem pesti pospešujete tok krvi, ki teče po cevki. Kri bo odtekala v vrečko, v kateri je že pripravljena tekočina proti strjevanju krvi. Ko bo vrečka polna, bo sestra cevko zavezala in jo pazljivo odrezala. Nato bo odvzela še tri epruvete vzorcev krvi. Dve epruveti bo poslala v laboratorij, kjer bodo določili krvno skupino in ugotovili morebitno prisotnost sledi povzročiteljev aidsa, hepatitisa in sifilisa. Tretji vzorec bo ostal pri vrečki krvi, saj ga bodo potrebovali neposredno pred transfuzijo za navzkrižni preizkus med krvjo sprejemnika in dajalca. Sam odvzem traja od 5 do 10 minut, odvzeli pa vam bodo največ 450 ml krvi. Ob koncu vam bodo svetovali, da čez dan spijete čim več tekočine ter vas povabili na okrepčilo in družaben klepet!

KDO VSE LAHKO POSTANE KRVODAJALEC? SO KAKŠNE OMEJITVE GLEDE STAROSTI, ZDRAVSTVENEGA STANJA …?

Krvodajalec lahko postanete, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let , težki vsaj 50 kilogramov in zadnje 3 mesece niste imeli večje operacije, v zadnjih 6 mesecih pa niste dobili transfuzije. Če jemljete zdravila, vam bo zdravnik povedal, katerih zdravil ne smete jemati od 12 do 24 ur pred odvzemom. Če ste moški, boste lahko darovali kri vsake 3 mesece, če ste ženska in niste noseči, pa vsake 4 mesece. Krvodajalec ne boste mogli postati, če ste kdajkoli imeli bolezen srca, maligno bolezen, aids, sladkorno bolezen, ki jo uravnavate z insulinom, revmatoidni artritis in psoriazo. Le varna kri zares rešuje življenja!

In še nekaj! Čeprav živimo v času nadomestkov, ko lahko že skoraj vsako naravno snov nadomestimo z umetno, umetne krvi nimamo. Pomagamo si lahko le ljudje med seboj. Kri je nepogrešljiva pri operacijah in zdravljenju poškodovancev. Njihovo zdravljenje omogočajo krvodajalci. Krvodajalci torej rešujejo življenja.

ZAKAJ JE SPLOH POMEMBNO, DA DARUJEMO KRI

Kri oskrbuje vsako celico telesa s hrano in kisikom. Tudi odpadne snovi, ki nastajajo pri presnovi v celicah, se zbirajo v krvi. Ta jih nato prenese v ledvice in pljuča, kjer se izločijo iz telesa. S pomočjo krvi pridejo do celic tudi različna kemične snovi, kot na primer hormoni, ki uravnavajo delovanje in razvoj telesa. Tudi zdravila, ki jih zaužijemo, pridejo do obolelih organov s pomočjo krvi.

Kri doseže vsak, tudi najbolj oddaljen kotiček telesa, z njo zanesljivo pridejo na področje okužbe tudi levkociti in različna protitelesa, s katerimi se telo uspešno brani pred boleznimi.

Rdeči križ Slovenije je krvodajalstvo opredelil kot eno glavnih nalog. Krvodajalstvo je solidarnostno gibanje za ohranjanje življenja bolnikov in večjo kakovost zdravja ljudi Zato je pomembno, da se vzgoja in motiviranje za krvodajalstvo začneta že v otroštvu. Izobraževanje, ki se začne že v osnovni šoli, ima pomembno vlogo pri zagotavljanju narodovega zdravja, pri uveljavljanju zdravega načina življenja in pri spodbujanju prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva. Prav prostovoljnost, neplačanost in anonimnost so se pokazale kot dober temelj za preskrbo s krvjo. Skrb za zdravje vsakega posameznika in najširše skupnosti, pomeni tudi skrb za varno kri. Zdravstvena vzgojna prizadevanja Rdečega križa Slovenije v tem smislu predstavljajo tudi člen v verigi varne preskrbe s krvjo. Kajti zdrav človek ima tudi zdravo kri. Le varna kri zares rešuje življenja!

Podeli:

RK Slovenije - Aktualno

Četrtek, 3. november 2016

Vlada umaknila obravnavo Zakona o tujcih

Nedelja, 6. november 2016

Zmaga na vsak način

Petek, 28. oktober 2016

Teden solidarnosti 2016

Znamka Aplikacija Daruj kri Telekom Slovenije Canon Revoz BESSY Anonimna e-prijava nasilja v družini Lek Pošta Slovenije NLB KRKA Tuš SKB NLB Vita Unicredit bank Luka Koper Si.mobil Petrol Mercator BSH BTC SAZAS Geoplin Medis MINT mitja Stopimo skupaj MDDSZ Sklad

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

OZRK Šmarje pri Jelšah